Nadzor trga najemnih stanovanj

Stranke vladajoče koalicije so se zavezale, da bodo okrepile nadzor in uredile trg najemnih stanovanj.

Z ministrstva za okolje in prostor so za Oštro sporočili, da se bodo urejanja najemnega trga lotili v dveh stopnjah. Prvi sklop ukrepov načrtujejo leta 2023, med njimi bo ustanovitev najemniške svetovalnice, ki bo najemnikom svetovala in zagotavljala pravno pomoč ob kršitvah najemodajalcev. Prav tako načrtujejo kadrovsko okrepitev in širitev pristojnosti stanovanjske inšpekcije, česar pa v odgovoru niso natančneje pojasnili.

Prihodnje leto nameravajo uvesti tudi redno evidentiranje najemnih pogodb, ki bo inšpektorjem omogočilo učinkovitejše ukrepanje v primeru oddaje stanovanja brez pogodbe. Predvidevajo, da bo večja preglednost med drugim omogočila vodenje kakovostnejše stanovanjske politike.

V letu 2024 načrtujejo pripravo zakonske podlage za regulacijo višanja najemnin, ki se zdaj po stanovanjskem zakonu oblikujejo prosto. Oblikovati nameravajo sistem reševanja sporov med najemodajalci in najemniki, ki bo pri sankcioniranju kršitev hitrejši in učinkovitejši. Načrtujejo tudi zakonske spremembe, s katerimi bi okrepili varnost najemnih razmerij s poudarkom na zagotavljanju primerne dolžine najemne pogodbe, niso pa pojasnili, kolikšna je primerna dolžina.

»Zaradi izredno pomanjkljivega nadzora nad najemnim trgom je pravzaprav vseeno, kako dobra ali slaba je ureditev,« so za Oštro opozorili na inštitutu za študije stanovanj in prostora (IŠSP). Lastniki stanovanj zaradi slabega nadzora pravila lahko ignorirajo, nove najemnike pa najdejo hitro, saj je povpraševanje veliko.

Po njihovem mnenju je regulacija višine najemnin zaradi pomanjkanja najemnih stanovanj nujna. Prav tako je treba okrepiti stanovanjsko inšpekcijo, saj se najemniki, ki so v podrejenem položaju, ne upajo zavzeti za svoje pravice, zato tudi svetovalnica za najemnike po njihovih pričakovanjih ne bo učinkovita.

Poudarili so, da bi bili za rešitev trenutne problematike najemnega trga ključni gradnja in prenova javnih neprofitnih najemnih stanovanj in stanovanj v najemnih stanovanjskih zadrugah: »Le z javnimi in zadružnimi stanovanji lahko namreč dolgoročno zagotavljamo dostopna, stabilna in kakovostna stanovanja, ki jih resnično razumemo kot svoj dom in se nam ni treba bati, da bo lastnik stanovanje čez mesec ali dva raje začel oddajati prek platforme Airbnb, ki prinaša še večji dobiček.«

Večja ponudba kakovostnih stanovanj bi spodbudila tudi samoregulacijo dejavnosti tržnega najema nepremičnin, so še dodali na IŠSP.

Računsko sodišče je lani v reviziji veljavnega nacionalnega stanovanjskega programa poudarilo, da so za učinkovito načrtovanje in spremljanje stanovanjske politike nujne natančne in ažurne evidence.

Z ministrstva za solidarno prihodnost, ki je od 24. januarja letos pristojno za stanovanjsko politiko, so za Oštro sporočili, da so vzpostavitev evidence javnih najemnih stanovanj že naročili pri geodetskem inštitutu. Evidenca bo vsebovala podatke o številu, lokaciji in stanju javnih najemnih stanovanj.

Evidentiranje pogodb v tržnem najemu pa bo zahtevalo spremembo stanovanjskega zakona. To bodo na ministrstvu začeli pripravljati jeseni, so pojasnili. Lani jeseni je sicer ministrstvo uvedbo evidence načrtovalo že letos.

V noveli zakona bodo uredili in okrepili tudi pristojnosti stanovanjske inšpekcije. Pri tem so dodali, da bo stanovanjska inšpekcija letos izvedla koordinirano akcijo nadzora nad oddajanjem stanovanj na črno.

Prav tako nameravajo inšpekcijo razbremeniti svetovalnega dela, prevzela ga bo najemniška svetovalnica. Ta bo najemnikom svetovala in zagotavljala pravno pomoč ob kršitvah najemodajalcev. Proračunska sredstva za ustanovitev svetovalnice so na ministrstvu predvideli v rebalansu proračuna, ki ga je državni zbor potrdil na seji 25. maja. Načrtujejo, da bodo v drugi polovici leta izvedli javni razpis za izbor najprimernejšega izvajalca svetovanja, svetovalnica pa bo predvidoma zaživela še letos.