Možnost 30-urnega delavnika

Polni delovni čas po zakonu o delovnih razmerjih traja največ 40 ur na teden oziroma najmanj 36 ur, če tako določata kolektivna pogodba ali zakon. Manj kot 36 ur lahko traja le na delovnih mestih z večjo nevarnostjo za poškodbe ali zdravstvene okvare, če tako določata kolektivna pogodba ali zakon.

Koalicija se je maja v pogodbi zavezala, da bo spodnjo mejo ur, ki jih obsega polni delovni čas, ob ohranitvi polnih delavskih pravic postopno znižala na 30 ur na teden. Zgornja meja 40 ur se ne bo spremenila.

Krajši delovnik s pravicami polnega delovnika je sicer v praksi že mogoč, če se delavec in delodajalec tako dogovorita, delodajalec pa je pripravljen plačevati polne prispevke, je pojasnil generalni sekretar sindikata delavcev v trgovini Ladi Rožič. Tako ureditev imajo denimo pri Hoferju.

Zakonska ureditev krajšega polnega delovnega časa bi po njegovem mnenju prinesla manj birokracije in večjo preglednost v primerjavi s sedanjimi notranjimi dogovori o krajšem delovniku med delavci in delodajalci.

Brez takšnega dogovora ali določil kolektivne pogodbe imajo delavci s krajšim delovnim časom sorazmerno krajši odmor med delom ter nižjo plačo in regres, minimalno število dni dopusta pa je štiri tedne ne glede na to, ali delavec dela polni ali skrajšani delovni čas.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so za Oštro pojasnili, da bo delovna skupina za obravnavo predloga novele zakona o delovnih razmerjih pri ekonomsko-socialnem svetu predvidoma novembra začela pripravljati novelo. Pri tem bodo razpravljali tudi o predlogu za znižanje spodnje meje polnega delovnega časa s 36 na 30 ur na teden.

Ministrstvo ni posredovalo vsebinskih podrobnosti novele in končne časovnice njenega sprejetja, ker bodo odvisne od poteka dela pogajalske skupine.

Predsednica zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič je za Oštro povedala, da podpirajo možnost krajšega polnega delovnega časa, s katerim bi delavci pridobili več prostega časa, časa z družino in manj stresa, kar štejejo za znak družbenega napredka.

Pri tem so opozorili, da je ob skrajšanju polnega delovnega časa nujna ohranitev pravic za polni delovni čas, da se ne bi kot posledica uveljavila praksa dvojnih zaposlitev. Te bi namreč prinesle nasprotni učinek od želenega, če bi dve zaposlitvi za krajši delovni čas presegli 40-urni delavnik.

Na gospodarski zbornici, ki je v ekonomsko-socialnem svetu ena izmed predstavnikov delodajalcev, so za Oštro pojasnili, da ideje o skrajšanem delovniku ne morejo komentirati, dokler ne bodo pripravljeni predlogi sprememb zakonodaje.

Foto: Boštjan Podlogar/STA

Vlada predlaga uvedbo možnosti 30-urnega delovnika, kaže predlog novele zakona o delovnih razmerjih, ki ga je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poslalo v javno razpravo.

Polni delovni čas bi po noveli še naprej trajal največ 40 ur na teden. Krajši delovni čas bi lahko določila država z zakonom ali delavci in delodajalci s kolektivno pogodbo, vendar ta ne bi smel biti krajši od 30 ur. Trenutno je spodnja meja 36 ur.

Delodajalske organizacije so v skupnem odzivu predlog ministrstva označile za nesprejemljiv, saj ni bil usklajen na ekonomsko-socialnem svetu. Kot so pojasnili, ga je obravnavala pogajalska skupina, ki pa pogajanj ni zaključila.

Tudi predstavniki sindikatov so bili kritični do vladnega odnosa do socialnega dialoga. Kljub temu pa so podprli vložitev novele zakona v javno razpravo, saj poleg nujne implementacije več evropskih direktiv prinaša več dobrih rešitev za delavstvo, kar je po njihovem mnenju razlog, da so delodajalci poskušali zavlačevati pogajanja.

Javna razprava o predlogu zakona bo trajala do 10. julija oziroma skupaj dva tedna. Resolucija o normativni dejavnosti sicer predpisuje, da bi javna razprava praviloma morala trajati vsaj 30 dni.

Državni zbor je konec oktobra sprejel novelo zakona o delovnih razmerjih, ki pa ne predvideva možnosti 30-urnega delovnika za polni delovni čas.

Možnost krajšega polnega delovnika je ministrstvo za delo sicer prvotno vključilo v predlog novele, ki ga je junija poslalo v javno razpravo. Kot je za Radio Študent pojasnil minister Luka Mesec, so to koalicijsko obljubo in še nekatere predloge iz končne različice novele izločili med pogajanji z delodajalci, da bi se ti ponovno vključili v socialni dialog.

Z novelo je vlada v slovensko zakonodajo prenesla določila več evropskih direktiv, denimo o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih ter o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev. Za nekatere skupine delavcev tako novela predvideva tudi možnost krajšega delovnega časa.

Tako lahko denimo delavci, ki negujejo otroke do osmega leta starosti, predlagajo sklenitev pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom. Če delavec na podlagi dogovora z delodajalcem zaradi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja dela od doma, s krajšim delovnim časom ali drugače razporejenim delovnim časom, to po novem ne sme biti razlog za odpoved delovnega razmerja.

Sklenitev pogodbe za krajši delovni čas bodo lahko predlagali tudi delavci, ki so žrtve nasilja v družini, in sicer za obdobje odpravljanja posledic nasilja in urejanja zaščite ter pravnih in drugih s tem povezanih postopkov.