Krepitev preventivnih programov

Foto: Domen Anderle/STA

»Zgodaj odkrito bolezen lahko uspešno zdravimo, z odkritjem in učinkovitim zdravljenjem predrakavih sprememb pa lahko bolezen celo preprečimo,« so za Oštro poudarili v državnem programu za obvladovanje raka, ki ga vodijo na onkološkem inštitutu.

Koalicija se je zavezala, da bo razširila preventivne in presejalne programe za zgodnje odkrivanje obolenj, in sicer vseh vrst raka, kardiovaskularnih bolezni, sladkorne bolezni, arterijske hipertenzije in krhkosti, pri kateri gre za vrsto zdravstvenih stanj pri starostnikih, med drugim slabotnost in kognitivni upad. Poleg tega so se zavezali, da bodo okrepili preventivne zobozdravstvene preglede pri starejših.

V Sloveniji že delujejo presejalni programi Zora, Dora in Svit, za zgodnje odkrivanje raka na materničnem vratu, dojki ter debelem črevesu in danki. Poleg tega je NIJZ v okviru evropskega projekta Eurohelican začel pilotno testirati izvedljivost presejanja raka na želodcu. Cilj projekta, ki traja do leta 2025, je oceniti izvedljivost in sprejemljivost presejanja in zdravljenja okužb z bakterijo, ki povzroča to vrsto raka.

Vodstvo državnega programa obvladovanja raka, ki ga upravlja onkološki inštitut, je novembra lani imenovalo pet strokovnih skupin za najpogostejše vrste raka, med njimi za raka pljuč in prostate. Na ministrstvu za zdravje so za Oštro pojasnili, da bosta skupini za ti dve vrsti raka pripravili predloge za organiziranje novih presejalnih programov. Kdaj, niso navedli.

Pojasnili so še, da neorganizirano presejanje za raka prostate že poteka, vendar povzroča moškim več škode kot koristi, saj je test preobčutljiv in odkrije veliko počasi rastočih tumorjev, ki ne ogrožajo življenja. Rak prostate se namreč bistveno razlikuje od drugih vrst raka po tem, da je večinoma neagresiven, napreduje počasi in ne zahteva zdravljenja, pač pa le spremljanje, so pojasnili na ministrstvu za zdravje.

Lucija Jagodic Klipšteter, družinska zdravnica in strokovna vodja zdravstvenega doma v Logatcu, je za Oštro poudarila učinkovitost presejalnih programov za najpogostejše oblike raka. Meni, da so centri za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih, v katerih strokovnjaki izvajajo številne aktivnosti, pomemben del preventive, saj se lahko pacienti tam poučijo o temah, za razlago katerih zdravniki sicer nimajo časa.

»Tamkajšnje strokovno osebje ne podaja le znanja, ampak tudi motivira za spremembo življenjskega sloga,« je dejala Lucija Jagodic Klipšteter.

Ministrstvo na vprašanje, katere ukrepe je uvedlo za zgodnje odkrivanje srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni, krhkosti in za okrepitev preventivnih zobozdravstvenih pregledov pri starejši populaciji, ni odgovorilo. Na Oštru smo za vsako od teh področij poiskali mnenja strokovnjakov.

Srčno-žilne bolezni in sladkorna bolezen

Na področju srčno-žilnih bolezni so do preventivnega pregleda upravičeni starejši od 30 let in tudi mlajši, če imajo te bolezni v družini. Kardiolog in predsednik društva za zdravje srca in ožilja Matija Cevc je komentiral, da bi bilo treba uvesti dodatne preglede, na katerih bi ugotavljali dejavnike tveganja, predvsem vsebnost maščob v krvi.

Sladkorno bolezen pa je nujno odkrivati pri ljudeh, ki o sebi menijo, da so zdravi, saj sladkorna bolezen tipa 2 na začetku ne povzroča težav, je pojasnila diabetologinja in podpredsednica koordinativne skupine državnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2020–2030 Jelka Zaletel.

Ključni element je po njenem preventivni pregled, saj je namenjen proaktivnemu odkrivanju najpogostejših kroničnih bolezni in posameznika glede na odkrita stanja usmeri v oskrbo v centrih za krepitev zdravja oziroma zdravstvenovzgojnih centrih. Pri tem imajo zelo pomembno vlogo medicinske sestre, ki preventivne preglede izvajajo in so tudi koordinatorji oskrbe.

Krhkost

Vlada je obljubila, da bo razširila preventivne in presejalne programe za krhkost, torej vrsto zdravstvenih stanj pri starostnikih, katerih posledica je upad telesnih funkcij, kot sta pokretnost in ravnotežje, ter kognitivnih in socialnih sposobnosti.

Gregor Veninšek, vodja centra za geriatrično medicino na UKC Ljubljana, je za Oštro pojasnil, da družinski zdravniki zaradi pomanjkanja časa in sredstev krhkih pacientov ne odkrivajo. Krhkost bi morali po njegovem mnenju odkrivati sistematično. Predlagal je, da bi družinski zdravniki pri pregledih uvedli enostavna orodja v obliki vprašalnikov, enostavne meritve ali kombinacijo obojega.

Zobozdravstvo

Preventivni zobozdravstveni pregledi niso pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Poleg tega več preventivnih pregledov ni izvedljivih zaradi preobremenjenosti zobozdravstvenih ambulant, je za Oštro opozoril primarij Matej Leskošek iz stomatološke sekcije slovenskega zdravniškega društva.

Dodal je, da bi sicer ljudje po 50. letu morali večkrat na preventivni zobozdravstveni pregled, saj se po tem letu pogosteje pojavijo bolezni na ustni sluznici.