Gospodarstvo, davki in javne finance

Krepitev delavskega lastništva podjetij

ODD-ozadje-nova-gospodarstvo.png
Besedilo koalicijske pogodbe

Zakonsko bomo uredili možnost udeležbe delavcev v lastništvu, tako da bodo mogoči zadružno organizirani prevzemi matičnih družb.

spremljlamo.png
Trenutni status obljube V izvajanju

Z ministrstva za delo so za Oštro sporočili, da bodo v enem mesecu v medresorsko usklajevanje vložili predlog zakona za udeležbo v delavskem lastništvu, ki bo omogočil vključevanje zaposlenih v lastništvo in odkup delnic od zunanjih lastnikov. Obljuba je v izvajanju.

spremljlamo.png
V izvajanju

Ministrstvo napoveduje zakon za udeležbo zaposlenih v lastništvu

Žana Erznožnik
23. 9. 2022

Sklep

Z ministrstva za delo so za Oštro sporočili, da bodo v enem mesecu v medresorsko usklajevanje vložili predlog zakona za udeležbo v delavskem lastništvu, ki bo omogočil vključevanje zaposlenih v lastništvo in odkup delnic od zunanjih lastnikov. Obljuba je v izvajanju.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) pripravlja predlog zakona za udeležbo zaposlenih v lastništvu. V medresorsko usklajevanje ga bodo predvidoma vložili v enem mesecu, so sporočili za Oštro.

Tako se lotevajo zaveze koalicijskih partnerjev, da bodo zakonsko uredili možnost udeležbe delavcev v lastništvu in omogočili zadružno organizirane prevzeme matičnih družb. Napovedujejo, da bo zakon uvedel možnost sistema lastništva zaposlenih, odkupa delnic od zunanjih lastnikov in vključitve novih zaposlencev v lastništvo.

Več podrobnosti o zakonu z ministrstva niso posredovali, saj končno besedilo še pripravljajo. Pojasnili pa so, da se bodo zgledovali po ameriškem modelu delavskega lastništva podjetij ESOP, ki ga bodo prilagodili slovenskim razmeram.

Tako ureditev je leta 2020 predlagal tudi Inštitut za ekonomsko demokracijo.

Po njihovem modelu bi podjetje ustanovilo zadrugo in ji zagotovilo sredstva, s katerimi bi ta odkupila delnice od zunanjih lastnikov. Zadruga bi lastniške deleže nato po vnaprej določenem ključu prerazporedila med delavce. V naslednjih letih bi delnice odkupila nazaj in jih ponovno prerazporedila med takratne zaposlene, s čimer bi zagotovili izplačilo dela dobička in preprečili kopičenje lastništva v rokah upokojencev.

Med prednostmi prilagojenega modela ESOP, po katerem je v solastništvo podjetja vključenih vsaj 85 odstotkov redno zaposlenih, so na inštitutu navedli preprečevanje menedžerskih prevzemov, omogočanje mehkega prehoda v lastništvu v primeru upokojitev ali umika deležnikov ter rast produktivnosti podjetja in pripadnosti podjetju.

Podpora modelu odvisna od davčnih olajšav

Na MDDSZ so kot primer podjetja, ki bi mu predlog zakona koristil, navedli podjetje za proizvodnjo električnih motorjev Domel, kjer so delavci individualno odkupili del podjetja, danes pa je zaradi upokojitev skoraj polovica podjetja v lasti zunanjih lastnikov. Ti si »v nasprotju z zaposlenimi želijo predvsem visokih dividend, ne pa višjih plač in boljših delovnih razmer«, so pojasnili na MDDSZ.

Po podatkih skupine Domel so imeli lani upokojenci in drugi nekdanji zaposleni skupno 45 odstotkov, zaposleni pa 47 odstotkov delnic družbe. Kot so v podjetju pojasnili za Oštro, bi uvedba lastništva po modelu ESOP, prilagojenem za slovenski prostor, zanje pomenila »precej velik zalogaj tako v finančnem kot v organizacijskem smislu, zato bodo pri odločitvi za spremembe odločilne predvsem davčne ugodnosti novega modela in spodbude za lastništvo zaposlenih«.

Dodali so, da se zavzemajo zlasti za ureditev zakona o dohodnini. Predlog njegove novele, ki ga je ministrstvo za finance 20. septembra vložilo v vladni postopek, predvideva višjo obdavčitev prihodkov od prodaje deležev v primerih, ko družba odkupuje lastne deleže. V Domelu se zavzemajo za ugodnejšo davčno obravnavo v primeru, ko bi družbe lastne deleže pridobivale, da bi jih ponudile v odkup delavcem.

Eden od snovalcev evropskega modela ESOP ter soustanovitelj in direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo Tej Gonza je v pogovoru za Oštro poudaril, da bi podjetja po njihovem modelu lahko neobdavčeno odkupovala lastne deleže, če bi jih nato razporedila med delavce.

Med pozitivnimi učinki delavskega lastništva podjetij je navedel večjo skrb za okolje in lokalno skupnost, večjo družbeno enakost po premoženju, boljšo krizno odpornost podjetij, večjo produktivnost in pripadnost zaposlenih. Opozoril je še, da sta občini Železniki in Žiri, kjer delujejo družbe z delnim delavskim lastništvom, po podatkih časnika Finance med občinami z najvišjo kakovostjo življenja.

Poleg zakonodajnih sprememb MDDSZ načrtuje tudi ustanovitev direktorata za ekonomsko demokracijo, ki bo spodbujal delavsko lastništvo podjetij. Ta bo predvidoma ustanovljen takoj po referendumu o zakonu o vladi, ki ga je predlagala opozicijska SDS.

Preberi celotno analizo

Pojdi na seznam vseh obljub
Za resor je odgovorna:
Levica.jpg

Levica


Kaj so obljubili v predvolilnem programu:
Kaj je obljubila pred volitvami?

Sprejeli bomo zakon o udeležbi delavcev v lastništvu, ki bo omogočal zadružno organizirane delavske prevzeme matičnih družb. Prag 85-% vključenosti bo zagotavljal, da se v zadruge vključi večina delavcev in delavk, prepoved prenosa lastniških deležev pa bo preprečevala koncentracijo lastniškega kapitala v rokah peščice višjih kadrov.