Krepitev delavskega lastništva podjetij

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) pripravlja predlog zakona za udeležbo zaposlenih v lastništvu. V medresorsko usklajevanje ga bodo predvidoma vložili v enem mesecu, so sporočili za Oštro.

Tako se lotevajo zaveze koalicijskih partnerjev, da bodo zakonsko uredili možnost udeležbe delavcev v lastništvu in omogočili zadružno organizirane prevzeme matičnih družb. Napovedujejo, da bo zakon uvedel možnost sistema lastništva zaposlenih, odkupa delnic od zunanjih lastnikov in vključitve novih zaposlencev v lastništvo.

Več podrobnosti o zakonu z ministrstva niso posredovali, saj končno besedilo še pripravljajo. Pojasnili pa so, da se bodo zgledovali po ameriškem modelu delavskega lastništva podjetij ESOP, ki ga bodo prilagodili slovenskim razmeram.

Tako ureditev je leta 2020 predlagal tudi Inštitut za ekonomsko demokracijo.

Po njihovem modelu bi podjetje ustanovilo zadrugo in ji zagotovilo sredstva, s katerimi bi ta odkupila delnice od zunanjih lastnikov. Zadruga bi lastniške deleže nato po vnaprej določenem ključu prerazporedila med delavce. V naslednjih letih bi delnice odkupila nazaj in jih ponovno prerazporedila med takratne zaposlene, s čimer bi zagotovili izplačilo dela dobička in preprečili kopičenje lastništva v rokah upokojencev.

Med prednostmi prilagojenega modela ESOP, po katerem je v solastništvo podjetja vključenih vsaj 85 odstotkov redno zaposlenih, so na inštitutu navedli preprečevanje menedžerskih prevzemov, omogočanje mehkega prehoda v lastništvu v primeru upokojitev ali umika deležnikov ter rast produktivnosti podjetja in pripadnosti podjetju.

Podpora modelu odvisna od davčnih olajšav

Na MDDSZ so kot primer podjetja, ki bi mu predlog zakona koristil, navedli podjetje za proizvodnjo električnih motorjev Domel, kjer so delavci individualno odkupili del podjetja, danes pa je zaradi upokojitev skoraj polovica podjetja v lasti zunanjih lastnikov. Ti si »v nasprotju z zaposlenimi želijo predvsem visokih dividend, ne pa višjih plač in boljših delovnih razmer«, so pojasnili na MDDSZ.

Po podatkih skupine Domel so imeli lani upokojenci in drugi nekdanji zaposleni skupno 45 odstotkov, zaposleni pa 47 odstotkov delnic družbe. Kot so v podjetju pojasnili za Oštro, bi uvedba lastništva po modelu ESOP, prilagojenem za slovenski prostor, zanje pomenila »precej velik zalogaj tako v finančnem kot v organizacijskem smislu, zato bodo pri odločitvi za spremembe odločilne predvsem davčne ugodnosti novega modela in spodbude za lastništvo zaposlenih«.

Dodali so, da se zavzemajo zlasti za ureditev zakona o dohodnini. Predlog njegove novele, ki ga je ministrstvo za finance 20. septembra vložilo v vladni postopek, predvideva višjo obdavčitev prihodkov od prodaje deležev v primerih, ko družba odkupuje lastne deleže. V Domelu se zavzemajo za ugodnejšo davčno obravnavo v primeru, ko bi družbe lastne deleže pridobivale, da bi jih ponudile v odkup delavcem.

Eden od snovalcev evropskega modela ESOP ter soustanovitelj in direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo Tej Gonza je v pogovoru za Oštro poudaril, da bi podjetja po njihovem modelu lahko neobdavčeno odkupovala lastne deleže, če bi jih nato razporedila med delavce.

Med pozitivnimi učinki delavskega lastništva podjetij je navedel večjo skrb za okolje in lokalno skupnost, večjo družbeno enakost po premoženju, boljšo krizno odpornost podjetij, večjo produktivnost in pripadnost zaposlenih. Opozoril je še, da sta občini Železniki in Žiri, kjer delujejo družbe z delnim delavskim lastništvom, po podatkih časnika Finance med občinami z najvišjo kakovostjo življenja.

Poleg zakonodajnih sprememb MDDSZ načrtuje tudi ustanovitev direktorata za ekonomsko demokracijo, ki bo spodbujal delavsko lastništvo podjetij. Ta bo predvidoma ustanovljen takoj po referendumu o zakonu o vladi, ki ga je predlagala opozicijska SDS.

Naš prvi cilj za ureditev možnosti udeležbe delavcev v lastništvu je vložitev predloga zakona za udeležbo zaposlenih v lastništvu v medresorsko usklajevanje, kar načrtujemo v roku meseca dni, so septembra lani za Oštro sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Vložitev zakona so takrat načrtovali kljub temu, da jim je bližajoči se novembrski referendum o spremembah zakona o vladi onemogočal ustanovitev predvidenega ministrstva za solidarno prihodnost in direktorata za ekonomsko demokracijo, ki naj bi se ukvarjala z ureditvijo delavskega lastništva podjetij.

Toda februarja letos, slab mesec po ustanovitvi ministrstva za solidarno prihodnost, predlog zakona še ni v medresorskem usklajevanju, direktorata za ekonomsko demokracijo pa še ni.

Na ministrstvu za solidarno prihodnost so za Oštro pojasnili, da so vložitev zakona doslej onemogočale objektivne okoliščine, povezane z referendumom. Naslednja naloga novoustanovljenega ministrstva na področju delavskega lastništva je ustanovitev direktorata za ekonomsko demokracijo, ki se bo prednostno lotil priprave zakona o delavskem lastništvu podjetij, so dodali.

Na vprašanji, kdaj bo torej predlog zakona vložen v obravnavo in kdaj predvidoma bo o njem razpravljala vlada, niso neposredno odgovorili.

Foto: Boštjan Podlogar/STA