Vključitev zobozdravstva v univerzalno javno zdravstvo po kriteriju strokovnosti, saj trenutno ta ne obsega niti vseh osnovnih storitev.
Ministrstvo za zdravje načrtuje ureditev pravic v javnem zobozdravstvu v sklopu reforme zdravstvenega sistema v letih 2023 in 2024. Obljuba je nedotaknjena.
Ministrstvo za zdravje načrtuje ureditev pravic v javnem zobozdravstvu v sklopu reforme zdravstvenega sistema v letih 2023 in 2024. Obljuba je nedotaknjena.
Foto: senivpetro, licenca creative commons
Leta 2018 je vsako slovensko gospodinjstvo za zobozdravstvene storitve iz lastnih sredstev doplačalo dobrih 170 evrov, kažejo zadnji podatki statističnega urada. Obvezno zdravstveno zavarovanje je v tem letu pokrilo nekaj več kot dve tretjini izdatkov za zobozdravstvo v javni mreži.
Po podatkih zavoda za zdravstveno zavarovanje je bila julija letos brez osebnega zobozdravnika približno četrtina zavarovancev.
Vladajoče stranke so se zavezale, da bodo zobozdravstvo na podlagi strokovnih meril vključile v univerzalno javno zdravstvo. Menijo namreč, da trenutno javno zobozdravstvo ne obsega niti vseh osnovnih storitev.
Dobre tri četrtine zobozdravnikov meni, da standardi zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) na področju zobozdravstva niso varni za paciente in zobozdravnike, je pokazala anketa, ki so jo junija letos predstavili na zdravniški zbornici.
Kot je za Oštro pojasnil predsednik odbora za zobozdravstvo pri zdravniški zbornici Krunoslav Pavlović, je glavna težava v glavarini in posledično časovnih normativih za zobozdravstvene storitve. Ti so namreč v veljavi že od leta 1982, sodobni postopki zdravljenja pa so kompleksnejši in zahtevajo več časa: »Zobozdravniki morajo nekatere storitve izvajati hitreje, kot določajo strokovni normativi za kakovostno in varno obravnavo.«
Na ZZZS so oktobra v odzivu na očitke o zastarelih standardih navedli 11 sprememb pri plačevanju zobozdravstvenih storitev v zadnjih štirih letih. Lani so denimo na novo ovrednotili ekstrakcijo zob in spremenili način obračuna pri ortodontskih storitvah.
Normativi za storitve, pri katerih že dlje časa ni bilo sprememb, so v nekaterih primerih prenizki, v drugih pa zaradi napredka v opremi previsoki, so na ZZZS opozorili za Oštro. Izvajalci pri tem običajno opozarjajo zgolj na tiste, kjer so normativi prenizki.
Na ministrstvu za zdravje so za Oštro pojasnili, da nameravajo pravice v zobozdravstvu urediti v reformi zdravstvenega sistema v prihodnjih dveh letih. V predlogu splošnega dogovora za leto 2023 pa so prilagodili normative v endodontiji, ki se ukvarja z zdravljenjem notranjosti zoba. Od januarja bo veljal tudi nov način obračunavanja rentgenskih storitev, za katere bo ZZZS na leto predvidoma plačal dodatnih 2,3 milijona evrov. Prihodnje leto načrtujejo še prenovo na področju paradontalnih storitev in zobne protetike.
Normativov za endodontske storitve, ki jih je predlagal ZZZS, na zdravniški zbornici ne podpirajo, saj zobozdravnikom ne zagotavljajo potrebnega časa, niti ne pokrijejo vseh stroškov zdravljenja, je pojasnil Pavlović. Podprli pa so spremembe pri obračunu rentgenskih storitev, saj omogočajo več slikanj, kar je v skladu s sodobnim načinom dela.
Stranka, ki je odgovorna za resor, v svojem predvolilnem programu na to temo ni imela obljub.