Enoten informacijski sistem v zdravstvu

Foto: EC - Audiovisual Service

»Zavod je imel razdrobljeno informacijsko okolje, ki so ga sestavljale številne, med seboj pogosto nepovezane informacijske rešitve,« je v revizijskem poročilu o informacijskih sistemih v ljubljanskem kliničnem centru leta 2016 opozorilo računsko sodišče.

Zaradi neenotnega informacijskega okolja so morali zaposleni podatke pretipkavati med različnimi informacijskimi sistemi, zdravniki pa navadno niso mogli poiskati podatkov o preteklem zdravljenju svojih pacientov v drugih organizacijskih enotah UKC. »Če je narava zdravljenja zahtevala premike pacienta med organizacijskimi enotami, so si te medicinsko dokumentacijo o pacientih praviloma predale v papirni obliki,« so ugotovili na računskem sodišču.

Koalicijske stranke so se zavezale, da bodo razdrobljene informacijske sisteme povezale v enotnega, v katerega bodo vključeni vsi izvajalci v javni zdravstveni mreži na primarni, sekundarni in terciarni ravni. S tem bi dobili tudi podatke, na podlagi katerih bi lahko ustrezno opredelili dejanske čakalne dobe, so zapisali v koalicijski pogodbi.

Z namenom poenotenja informacijskih sistemov so pripravili predlog zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu, ki je od 4. aprila v javni razpravi. Med drugim predvideva konsolidacijo zdravstvenih podatkov v šest zbirk, obveznost poročanja podatkov v centralni sistem za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti in ustanovitev novega javnega podjetja, ki bi skrbelo za informacijsko infrastrukturo v zdravstvu.

Sistem eZdravje temelj za enoten sistem

V Sloveniji sicer že deluje sistem eZdravje, ki ga upravlja nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). V okviru eZdravja delujejo različne aplikacije, denimo eRecept za elektronsko predpisovanje zdravil, eNapotnica za elektronsko napotovanje in naročanje pacientov ter centralni register podatkov o pacientu (CRPP).

CRPP omogoča elektronsko izmenjavo zdravstvenih podatkov med zdravstvenimi domovi in bolnišnicami. Vsebuje povzetek najpomembnejših podatkov o pacientu, kot so podatki o boleznih, kirurških posegih in medicinskih pripomočkih, ter zdravstveno dokumentacijo, denimo ambulantne izvide. Zdravstveni zavodi iz svojih informacijskih sistemov te podatke pošiljajo v centralni register.

Marko Oberstar, predsednik komisije za informacijske sisteme pri združenju zdravstvenih zavodov, je prepričan, da je eZdravje osnova za enoten informacijski sistem. CRPP denimo predstavlja podlago za elektronski karton pacienta. »Na tem sistemu je treba graditi.«

Eno izmed področij, ki jih CRPP še ne podpira, je povezovanje izvidov s slikami radioloških preiskav. V ta namen je ministrstvo za zdravje februarja objavilo javni razpis za izdelavo investicijske in projektne dokumentacije za centralni sistem, ki bi omogočal prenos in prikaz radiološkega slikovnega gradiva ter upravljanje z njim.

Poleg tega so v CRPP ambulantni izvidi dostopni kot dokumenti v obliki pdf, ne v strukturirani obliki, ki bi omogočila lažje računalniško branje in prenašanje podatkov med sistemi. Kot je pojasnil Oberstar, je strukturiranje izvidov naloga razširjenih strokovnih kolegijev, ki bi morali vsak na svojem področju določiti, katere podatke naj izvidi vsebujejo.

Za zagotovitev kakovostnih podatkov o čakalnih dobah bi po Oberstarjevih besedah morali uvesti centralni sistem napotovanja. Trenutno namreč proste termine polnijo zdravstveni zavodi sami, medtem ko bi v centralnem sistemu objavljali le čas delovanja ambulant, paciente pa bi razvrščal nacionalni sistem. »Dokler bomo imeli zavodi avtonomijo, da bomo sami vodili te čakalne sezname, ne bomo nikoli dosegli reda.«

Vlada predlaga novo javno podjetje

Po predlogu zakona bi vso infrastrukturo in finančna sredstva, povezana z eZdravjem, od NIJZ prevzelo na novo ustanovljeno javno podjetje DigiZdravje. To bi med drugim po posvetovanju z razširjenimi strokovnimi kolegiji, NIJZ in statističnim uradom predlagalo enotne oblike zapisa in način izmenjave zdravstvenih podatkov.

Javno podjetje bi zagotavljalo tudi informacijsko podporo zdravstvenim domovom, ki bi se lahko odpovedali vzdrževanju lastnih informacijskih sistemov, je na tiskovni konferenci 4. aprila pojasnila v .d. generalne direktorice direktorata za digitalizacijo v zdravstvu Alenka Kolar. Zaposleni v informacijskih oddelkih zdravstvenih zavodov bi se lahko prezaposlili na DigiZdravje, kjer bi prejemali višjo plačo. Trenutno je namreč osnovna plača nekaterih nižja od minimalne.

Javno podjetje bi med drugim skrbelo za vzdrževanje in razvoj enotnega informacijskega sistema, v katerem bi bilo šest zbirk podatkov, med drugim register virov v zdravstvu, ki bi vseboval podatke o zdravstvenih zavodih in delavcih v zdravstvu, ter centralni elektronski zdravstveni zapis, ki bi združeval podatke o pacientih. Izvajalci zdravstvenih storitev bi bili dolžni pošiljati podatke v centralni sistem ob njihovem nastanku.

Trenutno skladno z zakonom o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva obstaja 88 zbirk podatkov s področja zdravstvenega varstva in osem s področja eZdravja.

Javno podjetje bi se financiralo iz proračuna in obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer bi prejelo šest odstotkov cene vsake zdravstvene storitve v javnih zdravstvenih zavodih oziroma štiri odstotke pri drugih izvajalcih.

Na NIJZ, ki trenutno upravlja eZdravje, predloga zakona za Oštro niso komentirali. Pojasnili so, da so sodelovali pri vsebinski analizi področja, ugotavljanju pomanjkljivosti sedanje ureditve in predstavitvi ugotovljenih potreb iz zdravstvenega sistema, pri sami pripravi zakonskega predloga pa inštitut za javno zdravje ni sodeloval.

Odbor za zdravstvo je v začetku oktobra zavrnil predlog zakona o digitalizaciji zdravstva, zakonodajni postopek pa je s tem končan.

Do predloga zakona so bili med drugim kritični v zakonodajno-pravni službi državnega zbora, predvsem z vidika varstva osebnih podatkov. Kot so opozorili, so opredelitve podatkov, ki se zbirajo, in namen njihove obdelave premalo določni. V uradu informacijskega pooblaščenca pa so menili, da predlog predstavlja nesorazmerna tveganja za varstvo osebnih podatkov in zasebnosti.

Na zavodu za zdravstveno zavarovanje so opozorili, da rešitve na številnih mestih niso razumljive, in predlagali, da se v pripravo zakona vključi vse pristojne institucije.