Dvig minimalne plače

»Pričakujte, da bo ta [minimalna plača] z naslednjim letom prešla 800 evrov neto,« je 20. septembra v pogovoru za STA dejal minister za delo Luka Mesec. K dvigu neto minimalne plače nad 800 evrov so se koalicijske stranke sicer zavezale tudi v koalicijski pogodbi.

Po zakonu o minimalni plači mora ta za 20 odstotkov presegati minimalne življenjske stroške, vključno z davki in obveznimi prispevki za socialno varnost za delavca, ki ne uveljavlja davčne olajšave za vzdrževane družinske člane.

Minimalna plača sicer trenutno znaša 1074,43 evra bruto oziroma 778,27 evra neto.

Minister za delo mora minimalno plačo po zakonu enkrat na leto uskladiti najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Pri tem upošteva decembrski podatek državnega statističnega urada o medletni rasti cen življenjskih potrebščin.

Na ministrstvu za delo predvidevajo, da bo minimalna plača prihodnje leto že zaradi redne uskladitve presegla 800 evrov, so pojasnili za Oštro. Nov izračun življenjskih stroškov sicer pričakujejo do konca leta, potem pa bodo redno uskladili minimalno plačo, kar morajo po zakonu storiti do 31. januarja.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je vlado že julija pozvala k izredni uskladitvi minimalne plače kot odgovoru na vse večjo draginjo. Vlada jim je takrat pritrdila, da je treba zaradi energetske krize čim prej vnovič določiti višino minimalnih življenjskih stroškov, a so dodali, da je treba višino minimalne plače uskladiti po zakonu o minimalni plači, ki pa ne predvideva izrednih uskladitev.

Foto: Bor Slana/STA

Predsednik vlade Robert Golob je v ponedeljek na seji državnega zbora napovedal izredni dvig minimalne plače v višini 4,5 odstotka. Dejal je, da bodo predlog posredovali ekonomsko-socialnemu svetu.

Njegovo napoved je na včerajšnji tiskovni konferenci po seji vlade ponovil tudi minister za delo Luka Mesec. Dejal je, da bi se neto minimalna plača po predlogu, ki ga sicer morajo še uskladiti s sindikati in delodajalci, že letos uskladila z minimalnimi življenjskimi stroški, prihodnje leto pa še z letno stopnjo inflacije.

»Ta trenutek lahko z gotovostjo rečem, da bo z naslednjim letom minimalna plača višja kot 850 evrov mesečno,« je dejal Mesec.

Delodajalske organizacije sicer izredni uskladitvi nasprotujejo. Ta namreč ni predvidena v zakonu o minimalni plači in bi pomenila odstop od predvidljivega poslovnega okolja, so v skupnem stališču pojasnili v gospodarski, obrtno-podjetniški in trgovinski zbornici ter združenju delodajalcev in združenju delodajalcev obrti in podjetnikov.

Uskladitev minimalne plače z življenjskimi stroški bi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) po zakonu sicer moralo izvesti januarja prihodnje leto. Minimalna plača mora namreč po zakonu vsaj za 20 in največ za 40 odstotkov presegati minimalne življenjske stroške, ki jih mora ministrstvo izračunati vsakih šest let. Nov izračun življenjskih stroškov so na ministrstvu z inštituta za ekonomska raziskovanja prejeli pred dvema tednoma.

Po letošnjem novem izračunu minimalni življenjski stroški znašajo 669,83 evra, kar je 9,2 odstotka več kot leta 2017, ko so bili stroški nazadnje izračunani. Glede na novo višino minimalnih življenjskih stroškov bo morala minimalna plača znašati najmanj 803,80 in največ 937,76 evra.

Nov izračun s starimi podatki

Toda novi izračun minimalnih življenjskih stroškov temelji na štiri leta starih podatkih o strukturi izdatkov gospodinjstev, kar vpliva tudi na izračun minimalne plače, je prejšnji teden v pismu predsedniku vlade, ministrstvu za delo in državnemu statističnemu uradu (Surs) opozoril Goran Lukić iz delavske svetovalnice.

Na inštitutu za ekonomska raziskovanja (IER), kjer so letos izvedli raziskavo o minimalnih življenjskih stroških, so za Oštro pojasnili, da so v raziskavi uporabili podatke o porabi gospodinjstev iz leta 2018.

Podatki novejše Sursove raziskave o porabi gospodinjstev, na podlagi katerih izračunavajo minimalne življenjske stroške, bodo namreč na voljo šele prihodnje leto jeseni. Če bi čakali na te podatke, bi ministrstvo preseglo z zakonom o minimalni plači določen najmanj šestletni presledek med ocenama minimalnih življenjskih stroškov, so še dodali.

Da so v novem izračunu štiri leta stare podatke uporabili zaradi zakonskega roka, ki bi ga sicer zamudili, so potrdili tudi na MDDSZ. Za pojasnila o časovnici izvajanja raziskav o porabi gospodinjstev pa so nas usmerili na Surs.

Tam so pojasnili, da so izvedbo raziskovanja v letu 2022 predvideli že leta 2019. Opozorili so, da so v razpravi pred sprejetjem časovnice sodelovali tudi MDDSZ, IER, inštitut za socialno varstvo in zavod za zaposlovanje, a niti med razpravo niti pozneje nihče ni izrazil pomislekov glede izvedbe raziskovanja o porabi gospodinjstev v letu 2022.

»Vsak prejemnik minimalne plače bo za 100 evrov na boljšem,« je 12. januarja na tiskovni konferenci po seji vlade napovedal minister za delo Luka Mesec. Letos bo tako minimalna plača znašala 878 evrov neto.

Oktobra je sicer Mesec napovedal dvakratno uskladitev višine minimalne plače, tako da bi jo lani uskladili z minimalnimi življenjskimi stroški, letos pa z letno stopnjo inflacije.

Toda delodajalske organizacije so dvigu plač v dveh korakih nasprotovale, saj v zakonu o minimalni plači tak način usklajevanja ni predviden, zato se je ministrstvo odločilo za dvig v enem koraku.

Zakon o minimalni plači do konca januarja zahteva uskladitev višine minimalne plače tako, da za vsaj 20 in ne več kot 40 odstotkov presega izračunane minimalne življenjske stroške. Ti po zadnjem izračunu znašajo 669,83 evra, minimalna plača mora torej biti med 803,80 in 937,76 evra neto.

Poleg uskladitve z minimalnimi življenjskimi stroški zakon določa še, da se bruto znesek minimalne plače uskladi najmanj z medletno inflacijo. Ta je po podatkih statističnega urada lani znašala 10,2 odstoka.

Toda ministrstvo je predlagalo večji dvig bruto plače, kot zahteva zakon, in sicer za 12 odstotkov, s 1074 na 1203 evrov. Neto minimalna plača pa bo zrasla nekoliko več zaradi učinkov novega zakona o dohodnini, in sicer za 12,85 odstotka, s 778 na 878 evrov.

Na zvezi svobodnih sindikatov dvig minimalne plače podpirajo, opozorili pa so, da pričakujejo tudi spremembo zakona o minimalni plači. Želijo namreč, da bi se minimalni življenjski stroški izračunali vsaki dve leti in ne vsakih šest, kot velja sedaj. Tako bi po njihovem mnenju lažje dosegli namen minimalne plače, to je pokritje minimalnih življenjskih stroškov.

Na gospodarski zbornici pa so podpirali le uskladitev minimalne plače z inflacijo, medtem ko so dodatnemu dvigu nasprotovali. Menijo namreč, da ta nima podlage v dvigu dodane vrednosti v gospodarstvu, energetska kriza pa podjetjem omejuje možnosti za dvig plač.

–
*DOPOLNITEV 13. 1. 2023: članek smo dopolnili z odzivoma zveze svobodnih sindikatov in gospodarske zbornice.