Zdravstvo

Dostopno primarno zdravstvo

ODD-ozadje-nova-zdravstvo.png
Besedilo koalicijske pogodbe

Zagotoviti dostop do zdravnika na primarni ravni.

spremljlamo.png
Trenutni status obljube V izvajanju

Vlada ni določila, kateri delavci v primarnem zdravstvu so upravičeni do dodatkov za povečan obseg dela in v kakšni višini, čeprav bi to morala storiti do 25. septembra. Na ministrstvu za zdravje so pojasnili, da bodo te na novo uredili v noveli zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženje posledic covida-19 na področju zdravstva, ki je v pripravi.

spremljlamo.png
V izvajanju

Vlada uvaja dodatke za preobremenjene zdravnike

Matej Zwitter
8. 9. 2022

Sklep

Državni zbor je julija sprejel interventni zakon, ki je vpeljal več ukrepov za povečanje dostopnosti zdravnikov na primarni ravni, med drugim dodatke za zdravstvene delavce in ukrepe za razbremenitev zdravnikov. Izvajanje koalicijske zaveze je v teku.

Ena od prioritet interventnega zakona na področju zdravstva bo zagotovitev dostopa do zdravnika na primarni ravni, so v koalicijski pogodbi obljubile vladne stranke.

Vlada je interventni zakon predlagala 11. julija letos, državni zbor pa ga je obravnaval po nujnem postopku in sprejel tri dni kasneje. Za povečanje dostopnosti zdravnikov na primarni ravni so predlagali uvedbo treh vrst dodatkov.

Zdravstveni delavci na primarni ravni bodo po zakonu upravičeni do dodatka največ 2000 evrov na mesec zaradi povečanega obsega dela. Prav tako bodo zdravstvene ekipe s povečanim obsegom dela upravičene do dodatka za zaposlitev dodatnih medicinskih sester in administrativnih sodelavcev. Poleg tega bodo zdravniki v manj razvitih občinah lahko prejeli še 500 evrov dodatka za delo v takih krajih.

Toda zakon določa le najvišje zneske dodatkov, ne pa tudi, kateri zdravstveni delavci bodo do dodatkov upravičeni in v kakšni višini. To naj bi s pravilnikom določil minister za zdravje, vendar tega še ni, z ministrstva za zdravje pa nismo dobili odgovora na vprašanje, kdaj ga bodo pripravili.

Na zdravniški zbornici so zakon ob sprejetju podprli, opozorili pa so, da bi bilo pogoje in višino dodatka treba določiti že v zakonu. »Podzakonskih aktov dva meseca po tem še vedno nimamo,« je za Oštro opozoril Rok Ravnikar, predsednik zborničnega odbora za osnovno zdravstvo.

Interventni zakon določa še, da lahko zdravniki del svojih kompetenc prenesejo na diplomirane medicinske sestre oziroma zdravstvenike. Ti bi med drugim lahko izdajali potrdila o bolniški odsotnosti z dela za največ tri dni in predpisovali nekatere medicinske pripomočke, s čimer bi razbremenili zdravnike.

Tudi ta ukrep so na zdravniški zbornici podprli, kot je opozoril Ravnikar, pa bi si pri predpisovanju medicinskih pripomočkov želeli prenos več kompetenc na medicinske sestre.

Po Ravnikarjevem mnenju je sicer za povečanje dostopnosti zdravnikov na primarni ravni ključno zagotoviti splošno boljše plačilo zdravstvenih ekip in uvesti ukrepe, ki bi mlade zdravnike spodbudili k delu v družinski medicini.

Tudi v iniciativi Mladi zdravniki so do interventnega zakona in uvedbe dodatkov, ki bodo v veljavi le do konca leta 2023, kritični. Zdravnike od družinske medicine odvračata velika količina administracije in pomanjkanje časa za paciente, kar onemogoča dobro in varno delo, so poudarili v odgovoru za Oštro: »Zato ne gre pričakovati, da bi specialisti družinske medicine zaradi dvoletnega dodatka k plači opredeljevali število bolnikov, ki jih ni mogoče varno obravnavati, saj so tovrstne poskuse prejšnjih vlad bojkotirali že v preteklosti.«

Že prejšnja vlada je denimo novim specializantom družinske medicine od leta 2021 zagotovila dodatek v višini 20 odstotkov urne postavke. Toda kot so opozorili v iniciativi Mladi zdravniki, se je kljub temu na letošnji razpis za 88 specializantov prijavilo le 38 diplomantov, lani pa 62 na 130 razpisanih mest. Posebej so opozorili na ljubljansko regijo, kjer je pomanjkanje družinskih zdravnikov med najbolj akutnimi, dodatek za delo v manj razvitih občinah pa te situacije ne rešuje.

Po podatkih portala Sledilnik, ki spremlja dostopnost zdravnikov na primarni ravni, v Ljubljani ni nobenega družinskega zdravnika, ki bi sprejemal nove paciente. V vsej državi je sicer po podatkih ministrstva za zdravje brez osebnega zdravnika ali pediatra 131 tisoč ljudi oziroma šest odstotkov zavarovancev, saj jih zdravniki zaradi preobremenjenosti ne morejo sprejeti.

Na ministrstvu za zdravje na vprašanja Oštra o tem, ali načrtujejo še kakšne ukrepe za boljšo dostopnost primarnega zdravstva, niso odgovorili.

Preberi celotno analizo

spremljlamo.png
V izvajanju

Vlada še ni uredila dodatkov v primarnem zdravstvu

Matej Zwitter
28. 9. 2022

Sklep

Vlada ni določila, kateri delavci v primarnem zdravstvu so upravičeni do dodatkov za povečan obseg dela in v kakšni višini, čeprav bi to morala storiti do 25. septembra. Na ministrstvu za zdravje so pojasnili, da bodo te na novo uredili v noveli zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženje posledic covida-19 na področju zdravstva, ki je v pripravi.

Vlada bi morala do 25. septembra določiti, kateri zdravstveni delavci na primarni ravni so upravičeni do dodatkov in kolikšnih, vendar tega ni storila.

Interventni zakon na področju zdravstva, ki ga je državni zbor sprejel julija, določa uvedbo dodatkov za delavce in zdravstvene ekipe v primarnem zdravstvu, in sicer za povečan obseg dela, zaposlitev dodatnih sodelavcev ter delo v manj razvitih občinah. S temi ukrepi je vlada želela zagotoviti večjo dostopnost zdravstva na primarni ravni.

Toda zakon določa le najvišje zneske dodatkov, ne pa tudi, kateri zdravstveni delavci bodo do teh upravičeni in v kakšni višini. To naj bi vlada določila z dvema uredbama najkasneje dva meseca po uveljavitvi zakona, torej 25. septembra.

Na ministrstvu za zdravje so za Oštro pojasnili, da nameravajo spodbude za zdravstveno osebje na primarni ravni spremeniti z zakonom o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženje posledic covida-19 na področju zdravstva, ki je v pripravi. Pred sprejetjem tega zakona zato po njihovi presoji ne bi bilo smiselno določati kriterijev za upravičenost do dodatkov.

Kakšne spremembe točno načrtujejo, na ministrstvu niso pojasnili. Prav tako niso predvideli javne razprave o zakonu, saj ga nameravajo sprejeti po nujnem postopku. So pa konec avgusta v neformalno predhodno javno razpravo dali nekatere predvidene ukrepe iz zakona.

V primarnem zdravstvu so predvideli ustanovitev posebnih ambulant družinske medicine za tiste brez izbranega osebnega zdravnika. Zdravniki, ki bi delali v teh ambulantah, bi bili upravičeni do posebnih dodatkov, ukrep pa bi veljal do konca prihodnjega leta.

Poleg tega je ministrstvo predlagalo dodatek za specializante družinske medicine, ki bi jim zdravniška zbornica specializacijo odobrila v letih 2022 in 2023. Dodatek v višini do tisoč evrov bi prejemali do konca leta 2024.

Na zdravniški zbornici so predlagali, da bi ukrep razširili tudi na specializante pediatrije in ginekologije, ki jih prav tako primanjkuje. Poleg tega so opozorili, da bi morali biti do dodatkov upravičeni vsi specializanti teh področij, ne zgolj tisti, ki jim je zbornica specializacijo odobrila v letih 2022 in 2023, saj to po njihovem prepričanju pomeni neenako obravnavo specializantov, ki opravljajo enako delo v enakih razmerah. Predlagali so še podaljšanje tega ukrepa za nedoločen čas.

Na ministrstvu načrtujejo, da bo državni zbor zakon po nujnem postopku sprejel do konca septembra. Na spletnem mestu državnega zbora predlog zakona sicer še ni objavljen.

Preberi celotno analizo

Pojdi na seznam vseh obljub
Za resor je odgovorna:
Gibanje svoboda.jpg

Gibanje Svoboda


Kaj so obljubili v predvolilnem programu:
Kaj je obljubila pred volitvami?

V interventnem zakonu bomo razbremenili družinske zdravnike in druge zdravnike, ki delajo v primarnem zdravstvenem varstvu, s čimer se bo povečala dostopnost do osebnega zdravnika.