Dostopno primarno zdravstvo

Ena od prioritet interventnega zakona na področju zdravstva bo zagotovitev dostopa do zdravnika na primarni ravni, so v koalicijski pogodbi obljubile vladne stranke.

Vlada je interventni zakon predlagala 11. julija letos, državni zbor pa ga je obravnaval po nujnem postopku in sprejel tri dni kasneje. Za povečanje dostopnosti zdravnikov na primarni ravni so predlagali uvedbo treh vrst dodatkov.

Zdravstveni delavci na primarni ravni bodo po zakonu upravičeni do dodatka največ 2000 evrov na mesec zaradi povečanega obsega dela. Prav tako bodo zdravstvene ekipe s povečanim obsegom dela upravičene do dodatka za zaposlitev dodatnih medicinskih sester in administrativnih sodelavcev. Poleg tega bodo zdravniki v manj razvitih občinah lahko prejeli še 500 evrov dodatka za delo v takih krajih.

Toda zakon določa le najvišje zneske dodatkov, ne pa tudi, kateri zdravstveni delavci bodo do dodatkov upravičeni in v kakšni višini. To naj bi s pravilnikom določil minister za zdravje, vendar tega še ni, z ministrstva za zdravje pa nismo dobili odgovora na vprašanje, kdaj ga bodo pripravili.

Na zdravniški zbornici so zakon ob sprejetju podprli, opozorili pa so, da bi bilo pogoje in višino dodatka treba določiti že v zakonu. »Podzakonskih aktov dva meseca po tem še vedno nimamo,« je za Oštro opozoril Rok Ravnikar, predsednik zborničnega odbora za osnovno zdravstvo.

Interventni zakon določa še, da lahko zdravniki del svojih kompetenc prenesejo na diplomirane medicinske sestre oziroma zdravstvenike. Ti bi med drugim lahko izdajali potrdila o bolniški odsotnosti z dela za največ tri dni in predpisovali nekatere medicinske pripomočke, s čimer bi razbremenili zdravnike.

Tudi ta ukrep so na zdravniški zbornici podprli, kot je opozoril Ravnikar, pa bi si pri predpisovanju medicinskih pripomočkov želeli prenos več kompetenc na medicinske sestre.

Po Ravnikarjevem mnenju je sicer za povečanje dostopnosti zdravnikov na primarni ravni ključno zagotoviti splošno boljše plačilo zdravstvenih ekip in uvesti ukrepe, ki bi mlade zdravnike spodbudili k delu v družinski medicini.

Tudi v iniciativi Mladi zdravniki so do interventnega zakona in uvedbe dodatkov, ki bodo v veljavi le do konca leta 2023, kritični. Zdravnike od družinske medicine odvračata velika količina administracije in pomanjkanje časa za paciente, kar onemogoča dobro in varno delo, so poudarili v odgovoru za Oštro: »Zato ne gre pričakovati, da bi specialisti družinske medicine zaradi dvoletnega dodatka k plači opredeljevali število bolnikov, ki jih ni mogoče varno obravnavati, saj so tovrstne poskuse prejšnjih vlad bojkotirali že v preteklosti.«

Že prejšnja vlada je denimo novim specializantom družinske medicine od leta 2021 zagotovila dodatek v višini 20 odstotkov urne postavke. Toda kot so opozorili v iniciativi Mladi zdravniki, se je kljub temu na letošnji razpis za 88 specializantov prijavilo le 38 diplomantov, lani pa 62 na 130 razpisanih mest. Posebej so opozorili na ljubljansko regijo, kjer je pomanjkanje družinskih zdravnikov med najbolj akutnimi, dodatek za delo v manj razvitih občinah pa te situacije ne rešuje.

Po podatkih portala Sledilnik, ki spremlja dostopnost zdravnikov na primarni ravni, v Ljubljani ni nobenega družinskega zdravnika, ki bi sprejemal nove paciente. V vsej državi je sicer po podatkih ministrstva za zdravje brez osebnega zdravnika ali pediatra 131 tisoč ljudi oziroma šest odstotkov zavarovancev, saj jih zdravniki zaradi preobremenjenosti ne morejo sprejeti.

Na ministrstvu za zdravje na vprašanja Oštra o tem, ali načrtujejo še kakšne ukrepe za boljšo dostopnost primarnega zdravstva, niso odgovorili.

Vlada bi morala do 25. septembra določiti, kateri zdravstveni delavci na primarni ravni so upravičeni do dodatkov in kolikšnih, vendar tega ni storila.

Interventni zakon na področju zdravstva, ki ga je državni zbor sprejel julija, določa uvedbo dodatkov za delavce in zdravstvene ekipe v primarnem zdravstvu, in sicer za povečan obseg dela, zaposlitev dodatnih sodelavcev ter delo v manj razvitih občinah. S temi ukrepi je vlada želela zagotoviti večjo dostopnost zdravstva na primarni ravni.

Toda zakon določa le najvišje zneske dodatkov, ne pa tudi, kateri zdravstveni delavci bodo do teh upravičeni in v kakšni višini. To naj bi vlada določila z dvema uredbama najkasneje dva meseca po uveljavitvi zakona, torej 25. septembra.

Na ministrstvu za zdravje so za Oštro pojasnili, da nameravajo spodbude za zdravstveno osebje na primarni ravni spremeniti z zakonom o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženje posledic covida-19 na področju zdravstva, ki je v pripravi. Pred sprejetjem tega zakona zato po njihovi presoji ne bi bilo smiselno določati kriterijev za upravičenost do dodatkov.

Kakšne spremembe točno načrtujejo, na ministrstvu niso pojasnili. Prav tako niso predvideli javne razprave o zakonu, saj ga nameravajo sprejeti po nujnem postopku. So pa konec avgusta v neformalno predhodno javno razpravo dali nekatere predvidene ukrepe iz zakona.

V primarnem zdravstvu so predvideli ustanovitev posebnih ambulant družinske medicine za tiste brez izbranega osebnega zdravnika. Zdravniki, ki bi delali v teh ambulantah, bi bili upravičeni do posebnih dodatkov, ukrep pa bi veljal do konca prihodnjega leta.

Poleg tega je ministrstvo predlagalo dodatek za specializante družinske medicine, ki bi jim zdravniška zbornica specializacijo odobrila v letih 2022 in 2023. Dodatek v višini do tisoč evrov bi prejemali do konca leta 2024.

Na zdravniški zbornici so predlagali, da bi ukrep razširili tudi na specializante pediatrije in ginekologije, ki jih prav tako primanjkuje. Poleg tega so opozorili, da bi morali biti do dodatkov upravičeni vsi specializanti teh področij, ne zgolj tisti, ki jim je zbornica specializacijo odobrila v letih 2022 in 2023, saj to po njihovem prepričanju pomeni neenako obravnavo specializantov, ki opravljajo enako delo v enakih razmerah. Predlagali so še podaljšanje tega ukrepa za nedoločen čas.

Na ministrstvu načrtujejo, da bo državni zbor zakon po nujnem postopku sprejel do konca septembra. Na spletnem mestu državnega zbora predlog zakona sicer še ni objavljen.

Petnajstega oktobra sta začeli veljati uredbi, s katerima je vlada določila, kateri zdravniki na primarni ravni so upravičeni do dodatkov iz interventnega zakona in v kakšni višini.

Zakon, ki ga je državni zbor sprejel julija letos, je namreč uvedel dodatke za povečan obseg dela, zaposlitev dodatnih sodelavcev in delo v manj razvitih občinah. S temi je vlada želela zagotoviti večjo dostopnost zdravstva na primarni ravni, toda zakon določa le najvišje zneske dodatkov, ne pa tudi, kateri zdravstveni delavci bodo do njih upravičeni in v kakšni višini.

Do dodatka za povečan obseg dela bodo upravičeni zdravstveni delavci v ekipah, ki presegajo predpisano število pacientov in obiskov. Tiste, ki število pacientov presežejo za več kot trikrat, lahko dobijo tudi dodatek za zaposlitev dodatnega zdravstvenega kadra.

Do dodatka za delo v manj razvitih občinah bodo upravičeni zdravniki v občinah, ki dosegajo 90 ali manj odstotkov povprečne razvitosti. Dodatek znaša od 200 do 500 evrov, odvisno od razvitosti občine.

Da bi povečala dostopnost primarnega zdravstva, je vlada predlagala tudi ustanovitev posebnih ambulant družinske medicine za tiste brez izbranega osebnega zdravnika. To je eden izmed ukrepov v zakonu o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženje posledic covida-19 na področju zdravstva, ki ga je vlada v državni zbor vložila 13. oktobra in predlagala obravnavo po nujnem postopku. Poslanci bodo o njem predvidoma glasovali ta petek.

Ambulante za zavarovance brez osebnega zdravnika bi morali organizirati vsi zdravstveni zavodi, pri katerih zaradi pomanjkanja kadrov ni mogoče izbrati osebnega zdravnika. V ambulantah bi delali specializanti in tisti zdravniki, ki presegajo predpisano število pacientov, za delo pa bi bili upravičeni do dodatka k plači.

Vlada je v predlogu zakona predvidela tudi 1000 evrov dodatka za specializante družinske medicine, vendar zgolj za tiste, ki jim bo zdravniška zbornica specializacijo odobrila prihodnje leto.

Zbornica je v mnenju k predlogu zakona opozorila, da bi morali biti do dodatka upravičeni vsi specializanti, ne glede na leto odobritve specializacije, saj bi omejevanje po njihovem prepričanju pomenilo neenako obravnavo. Predlagali so tudi, da bi ukrep razširili še na specializante pediatrije in ginekologije, ki jih prav tako primanjkuje.

V sindikatu zdravstva in socialnega varstva menijo, da so dodatki nesistemski ukrep in da bi morali za zmanjšanje deficitarnosti poklicev v zdravstvu sestaviti nabor ukrepov. Katerih, niso pojasnili. V sindikatu zdravnikov družinske medicine Praktik.um se na vprašanja Oštra niso odzvali.

Poslanci so 28. oktobra sprejeli zakon o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženje posledic covida-19 na področju zdravstva, ki vključuje tudi ukrepe za večjo dostopnost primarnega zdravstva.

Zdravstveni domovi, v katerih si zaradi pomanjkanja kadra ni mogoče izbrati osebnega zdravnika, bodo morali ustanoviti posebne ambulante družinske medicine za ljudi brez osebnega zdravnika. V teh ambulantah bi delali specializanti in zdravniki, ki presegajo predpisano število pacientov. Po podatkih zavoda za zdravstveno zavarovanje je takih skoraj 80 odstotkov družinskih zdravnikov.

Za delo bi z zdravstvenim domom podpisali podjemno pogodbo, izplačila pa bi bila oproščena davka na prejemke iz teh pogodb.

Zakon predvideva tudi tisoč evrov dodatka za specializante družinske medicine, ki jim bo zdravniška zbornica specializacijo odobrila prihodnje leto.

Zdravniška zbornica se v mnenju k predlogu zakona z ureditvijo dodatkov ni strinjala. Opozorili so, da bi morali biti do dodatka upravičeni vsi specializanti, ne glede na leto odobritve specializacije, predlagali pa so tudi, da bi ukrep razširili še na specializante pediatrije in ginekologije, ki jih prav tako primanjkuje.

V ambulantah za neopredeljene se je do 4. aprila prijavilo 8524 oseb brez osebnega zdravnika, kažejo podatki zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).

Ambulante za neopredeljene po zakonu o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženje posledic covida-19 na področju zdravstva delujejo od januarja letos. Ustanoviti so jih morali zdravstveni domovi, v katerih si zaradi pomanjkanja kadra ni mogoče izbrati osebnega zdravnika.

Približno polovica pacientov brez osebnega zdravnika se je prijavila v novih ambulantah v enotah zdravstvenega doma Ljubljana, sledijo pa zdravstveni domovi v Velenju, Črnomlju in Mariboru.

Toda število ljudi brez osebnega zdravnika še vedno raste, kažejo podatki, ki so jih Oštru posredovali z ZZZS. Konec novembra lani je bilo takih nekaj več kot 132 tisoč zavarovancev, konec marca pa že 142 tisoč. Med ljudi brez osebnega zdravnika so sicer všteti tudi tisti, ki so se prijavili v ambulantah za neopredeljene, saj formalno nimajo svojega osebnega zdravnika, so pojasnili na ZZZS.

Prav tako narašča število zavarovank, starih več kot 13 let, brez izbranega ginekologa. Teh je bilo novembra lani nekaj več kot 221 tisoč, konec marca pa skoraj 225 tisoč.

Število zavarovancev brez izbranega zobozdravnika je v istem obdobju zraslo z dobrih 547 tisoč na nekaj več kot 551 tisoč.