Dostopna oskrba na področju duševnega zdravja

»Če vas boli srce, v prsih ali imate možgansko kap, vas pripeljejo na urgenco. Če pa imamo duševno stisko in ne vidimo izhoda, smo blizu tega, da nas ne povoha niti pes,« je ob dnevu duševnega zdravja 10. oktobra dejal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Zatrdil je, da je duševno zdravje steber zdravstvene politike zdajšnje vlade.

Koalicija se je pred tem zavezala, da bo zagotovila dostopnost javnega zdravstvenega sistema na področju duševnega zdravja.

Po zadnjih podatkih nacionalnega inštituta za javno zdravje je v začetku oktobra na prvo obravnavo pri psihiatru čakalo 2450 ljudi, pri 30 odstotkih čakajočih je čakalna doba nad dopustno. Na prvi pregled pri kliničnem psihologu pa je čakalo nekaj več kot 3000 ljudi, več kot polovica dlje od dopustne čakalne dobe.

Poslanci so leta 2018 sprejeli resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja do leta 2028, v kateri so kot enega od strateških ciljev določili dostopno, celostno in kakovostno obravnavo na področju duševnega zdravja. Na ministrstvu za zdravje so za Oštro pojasnili, da trenutno izvajajo ukrepe po akcijskem načrtu za izvajanje resolucije za leti 2022 in 2023. Tega je sicer konec marca letos sprejela prejšnja vlada.

Med ukrepi na primarni ravni so posebej omenili ustanovitev dodatnih centrov za duševno zdravje, kjer lahko otroci in odrasli s težavami v duševnem zdravju dobijo pomoč tudi brez napotnice. Na sekundarni ravni pa so denimo zagotovili dodaten tim za subspecialistično obravnavo otrok in mladostnikov s kompleksnejšnimi motnjami, enoto za intenzivno otroško in mladostniško psihiatrijo in deset dodatnih postelj za otroke in mladostnike na ljubljanski psihiatrični kliniki ter več timov na področjih otroške psihiatrije, klinične psihologije in psihiatrične obravnave na domu.

»Na papirju je to videti zelo dobro,« je ustanovitev centrov za duševno zdravje za Oštro komentirala Sana Čoderl Dobnik, predsednica upravnega odbora zbornice kliničnih psihologov. »Realnost pa je, da v teh centrih ni kadra in da nanj čakamo že štiri leta.«

Tudi na ministrstvu so poudarili, da je pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra velik izziv za izvajanje resolucije o duševnem zdravju, zato zagotavljajo dodatna sredstva za specializacije.

Akcijski načrt tako predvideva sredstva za specializacijo 30 kliničnih psihologov v letih od 2021 do 2023. Prvih deset specializacij je lani razpisala prejšnja vlada, na ministrstvu pa nameravajo njihovo število še povečati, tako so letos v dveh razpisih objavili 52 mest za specializacijo.

Na ministrstvu so oktobra napovedali, da bodo prihodnje leto sprejeli dva nova zakona, in sicer o psihološki dejavnosti in o psihoterapiji. Vsebinskih podrobnosti zakonov za Oštro niso pojasnili.

Vlada je 18. maja sprejela novelo zakona o duševnem zdravju, s katero odpravlja neustavnost zdajšnjega zakona.

Ustavno sodišče je leta 2019 odločalo o pritožbi bolnika, ki so ga zaradi prezasedenosti varovanega oddelka socialnovarstvenega zavoda brez privolitve namestili na hodnik zavoda. Ugotovilo je, da je prezasedenost varovanih oddelkov, kjer so bolniki pod stalnim nadzorom in jih ne morejo zapustiti po lastni volji, sistemski problem, vladi pa je naročilo takojšnje ukrepanje.

Predlog novele, ki jo je pripravilo ministrstvo za zdravje, predvideva vzpostavitev mreže varovanih oddelkov po državi na način, da bo na 30.000 prebivalcev zagotovljenih najmanj 12 namestitev. Za oblikovanje mreže je odgovorno ministrstvo za solidarno prihodnost, ki jo bo moralo v primeru, da bo zasedenost oddelkov v dveh zaporednih letih več kot 90-odstotna, dopolniti.

Poleg tega je ustavno sodišče leta 2015 presodilo, da je zakon o duševnem zdravju neustaven tudi v delu, ki določa, da lahko zakoniti zastopnik bolnika, ki mu je odvzeta poslovna sposobnost, odloča o njegovem sprejemu v varovani oddelek. Po predlagani noveli mora o tem odločati sodišče. Prav tako bi to presojalo o sprejemu v oddelek pod posebnim nadzorom za mlajše od 15 let.

Ministrstvo za zdravje je pripravilo še predlog zakona o psihoterapiji, ki bo urejal merila za pridobitev licence za poklic psihoterapevta, za katerega zdaj ni potrebna izobrazba. Z ministrstva so za Oštro sporočili, da bodo zakon v javno obravnavo poslali poleti.

Kljub večkratnim napovedim še ni znano, kdaj bo ministrstvo za zdravje predstavilo predlog zakona o psihoterapiji. Junija lani je namreč za Oštro sporočilo, da ga bodo poslali v javno obravnavo še isto poletje, a se to ni zgodilo. Po poročanju portala N1 je ministrstvo javno objavo ponovno napovedalo za februarja letos, vendar vsebine predloga javnosti še niso predstavili.

Na ministrstvu za zdravje so marca za Oštro pojasnili, da so javno razpravo zamaknili zaradi priprave čim bolj jasne obrazložitve členov. Ne želijo namreč, da bi v strokovni javnosti prišlo do napačne interpretacije namena zakona. Novega datuma predvidene javne predstavitve niso razkrili.

Glavna sprememba v predlogu zakona bo uvedba poklica psihoterapevta, so pojasnili na ministrstvu. Ta bi moral imeti ustrezno izobrazbo, opraviti dodatna usposabljanja in pridobiti licenco za psihoterapevta, ki bi bila časovno omejena. Za podaljšanje licence bi se moral psihoterapevt redno usposabljati, spremljati razvoj psihoterapevtske stroke in opraviti določeno število ur psihoterapevtskih storitev.

Če psihoterapevtov po sprejetju zakona ne bi bilo dovolj, bi ministrstvo glede na predlog zakona preučilo, kako bi lahko zahtevane kvalifikacije za psihoterapevta pridobil kader v sedanji zdravstveni mreži, so pojasnili.

Z novim zakonom bi uvedli tudi nadzor nad izvajanjem storitev psihoterapije, je na decembrski seji državnega zbora še trdila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Za Oštro so na ministrstvu pojasnili, da bi nadzor opravljale organizacije, ki bi jih izbrali na javnem razpisu.

Mreža 30 varovanih oddelkov do leta 2025

Prenovljeni zakon o duševnem zdravju sicer velja od lanskega decembra. Med drugim nalaga ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), da ob soglasju ministrstva za zdravje oblikuje mrežo varovanih oddelkov, kjer bo na voljo namestitev za najmanj 12 oseb na 30 tisoč prebivalcev. S tem ukrepom nameravajo tistim, ki jim bo sodišče odredilo namestitev v varovanem oddelku, zagotoviti ustrezno obravnavo.

Zasedenost varovanih oddelkov mora MDDSZ preverjati na najmanj dve leti, to so po zakonu storili 29. februarja. Če je v zaporednih dveh letih zasedenost posamezne vrste varovanega oddelka 90-odstotna, mora ministrstvo dopolniti mrežo izvajalcev, ki jo vodi na spletnem mestu.

S tem bi preprečili podaljšanje čakalnih dob in neustrezno nameščanje ljudi v varovane oddelke, kot je dodajanje zasilne tretje postelje v dvoposteljno sobo. Tak je bil tudi primer, ko so bolnika zaradi prezasedenosti varovanega oddelka v socialnovarstvenem zavodu brez privolitve namestili na hodnik zavoda, o čemer je odločalo ustavno sodišče.

V predlogu zakona so predvideli, da bodo letos za 15 novih varovanih oddelkov iz sredstev zdravstvenega zavarovanja zagotovili 5,89 milijona evrov, prihodnje leto pa za še 15 oddelkov 11,79 milijona evrov. Poleg tega so opozorili, da zaradi pomanjkanja kadra pri oblikovanju varovanih oddelkov lahko nastane zamik do leta 2025.

Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018−2028 predvideva tudi dostopnost nekaterih oblik psihiatrične zdravstvene obravnave v primarnem zdravstvu in širjenje mreže izvajalcev psihiatrične obravnave.

Po novem nadzorovana obravnava ne bo omejena samo na psihiatrične bolnišnice in ne bo le nadaljevanje po končanem zdravljenju v bolnišnici, ampak bo dostopna tudi kot preventiva za ljudi s težavami v duševnem zdravju, že pred neprostovoljno hospitalizacijo. Na voljo jim bo v okolju, kjer bivajo, z določeno stopnjo obveznega nadzora strokovnjakov glede na osebni načrt zdravljenja.

Leta 2022 je bilo v Sloveniji po podatkih zdravstvenega ministrstva odobrenih 147 primerov nadzorovane obravnave, kar sicer ni enako številu oseb, saj sodišče lahko za isto osebo predpiše več zdravljenj v nadzorovani obravnavi v istem letu.

Po novem zakon predvideva še, da oseba, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, sama privoli v sprejem na varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda oziroma ga zavrne, ne več njen zakoniti zastopnik, kot je veljalo do zdaj. Če sprejem zavrne, mora o tem odločati sodišče.