Brezplačna šolska prehrana

Koalicijske stranke so se zavezale, da bodo vsem osnovnošolcem zagotovile brezplačno šolsko prehrano. Levica se je k temu zavezala tudi v predvolilnem programu, Socialni demokrati pa so obljubili le uvedbo brezplačne malice, ne pa tudi kosila.

Po aktualnem zakonu o šolski prehrani so do brezplačne šolske malice upravičeni samo učenci iz družin z največ 591,22 evra mesečnega dohodka na družinskega člana, do brezplačnega šolskega kosila pa le otroci iz družin, katerih povprečni mesečni dohodek na osebo v preteklem letu ni presegal 401,58 evra.

Na dan prisege nove vlade, 1. junija, je sicer opozicijska stranka SDS v državni zbor vložila predlog novele zakona o šolski prehrani, ki bi vsem učencem in dijakom omogočil brezplačno šolsko kosilo in subvencijo za polovico vrednosti šolske malice. Državni zbor je predlog mesec kasneje v prvi obravnavi zavrnil z utemeljitvijo, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Vlada načeloma podpira dostop učencev in dijakov do brezplačnih obrokov, vendar se s predlogom SDS ni strinjala iz več razlogov, denimo zato ne, ker bi imeli po njem najbolj ogroženi otroci subvencionirano le polovico malice namesto celotne, so pojasnili.

SDS je nato 31. avgusta v državni zbor vložila skoraj enak predlog. Ključna vsebinska razlika je bila v celoti brezplačna malica. Vlada se o tem predlogu še ni izrekla.

Predlog so v obravnavo vložili devet dni po tem, ko je inštitut 8. marec napovedal svojo kampanjo Za otroke gre, v okviru katere se zavzemajo za zagotovitev brezplačnih šolskih kosil za vse učence, ne pa tudi malice.

Po njihovi oceni je zagotovljen topel šolski obrok pogoj za produktivno preživet čas v šoli, učenci s subvencionirano prehrano pa so večkrat stigmatizirani. Poleg tega je ločnica med upravičenostjo do polne subvencije in obveznostjo plačila polne cene kosila preveč toga, menijo, zato so pripravili predloga sprememb zakonov o šolski prehrani in o osnovni šoli. S prvim bi uzakonili brezplačno kosilo kot pravico osnovnošolcev, z drugim pa bi določili, da je kosilo brezplačno za vse učence, ne glede na dohodke njihovih staršev.

V inštitutu so 5. septembra začeli zbirati 5000 overjenih podpisov podpore za vsakega od predlaganih zakonov, saj so ti potrebni za vložitev predloga v državni zbor. Njihov predlog so doslej podprle vse tri koalicijske stranke.

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so pojasnili, da bodo predloga še proučili in se nato o njiju izrekli.

Trenutno ne pripravljajo ali načrtujejo ukrepov za izpolnitev koalicijske obljube o zagotovitvi brezplačne šolske prehrane za vse učence. Pripravljajo pa interventni zakon, s katerim bi zagotovili dodatna proračunska sredstva za pripravo šolskih malic, da bi njihova cena kljub draginji lahko ostala enaka, šolam pa bi nadomestili izpad dohodkov.

ZPMS za brezplačno šolsko prehrano

Na zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), kjer že od leta 1953 spremljajo težave slovenskih otrok in mladostnikov in ščitijo njihove pravice, menijo, da je predlog inštituta 8. marec korak v pravo smer.

Po njihovi oceni je pri trenutni ureditvi subvencij za prehrano najbolj sporen način dodeljevanja pravic, po katerem družine, ki le malo presegajo cenzus, niso več upravičene do subvencije. Poleg tega ureditev ne razlikuje med družinami, ki morajo del dohodkov nameniti za najemnino in druge neizogibne stroške, in tistimi, ki takih stroškov nimajo.

Pojasnili so, da starši finančno stisko pogosto skrivajo, da njihovih otrok ne bi zasmehovali, zato nekateri kljub stiski ne zaprosijo za subvencionirano prehrano. Poleg tega so opozorili, da je lani po podatkih statističnega urada 40.000 otrok živelo pod pragom tveganja revščine, zato menijo, da bi bila rešitev stisk s šolsko prehrano »sprememba v smeri brezplačne prehrane za vse učence«.

Poslanci so 4. oktobra glasovali o noveli zakona o šolski prehrani, ki so jo predlagali poslanci SDS. Predvidevala je uvedbo brezplačne malice in kosila za vse učence in dijake, a je državni zbor ni sprejel, saj so poslanci ocenili, da ni primerna za nadaljnjo obravnavo.

Vlada je teden dni prej, 28. septembra, državnemu zboru sporočila, da se s predlaganim zakonom o šolski prehrani ne strinja. Poudarila je, da bi uvedba brezplačnega kosila zahtevala naložbe v posodobitev šolskih kuhinj in financiranje dodatnih delovnih mest pri organizaciji šolske prehrane.

Poleg tega so opozorili, da večina srednjih šol ne ponuja kosila. S spremembo zakona bi morale najti zunanje izvajalce, zaradi dodatnega odmora pa bi morale pouk podaljšati vsaj do 14. ure. Poudarili so, da leta 2008, ko je vlada Janeza Janše uvedla brezplačna kosila v srednjih šolah, veliko dijakov ni izkoristilo te pravice oziroma »so na pladnjih pustili ogromne količine hrane«.

Vlada meni, da je potreben temeljit premislek o načinu ureditve brezplačnih šolskih obrokov. V koalicijskih strankah so sicer javno že podprli predlog inštituta 8. marec za uvedbo brezplačnih kosil za vse učence osnovnih šol, ne pa tudi za dijake, saj šolska malica ne bi bila brezplačna za vse.

Gregor Pečan, predsednik združenja ravnateljev, je za Oštro komentiral predloga in ju označil za populistična. »Ne znam si predstavljati, kako brezplačno kosilo zagotoviti za vse učence. V tako kratkem času je nemogoče spremeniti infrastrukturo šolskih kuhinj in zaposliti dovolj kuharjev, ki jih na trgu dela tako ali tako ni.«

Dejal je še, da si vsi učenci ne želijo zagotovljenega kosila v šoli, saj ne pojedo hrane, ki jim ni všeč. »Že zdaj je odpadkov hrane ogromno.«

Tudi ravnateljica celjske osnovne šole Lava Marijana Kolenko meni, da bi bila uvedba brezplačnega kosila za šole prevelik logistični izziv, oba predloga pa sta po njenem mnenju slaba in namenjena zgolj pridobivanju političnih točk.

Poudarila je, da bi v osnovnih in srednjih šolah morali zgolj povečati število upravičencev do subvencionirane prehrane. »Najbolj ranljivi so učenci z zaposlenima staršema z minimalno ali nizko plačo, ki do ničesar niso upravičeni. Ta skupina ostane brez vsega.«

Inštitut 8. marec je 17. oktobra s podporo 5000 volivcev v državni zbor vložil predloga sprememb zakonov o šolski prehrani in o osnovni šoli. Z zakonoma bi osnovnošolcem zagotovili brezplačno kosilo, ne glede na dohodke njihovih staršev.

Vlada uradnega mnenja o predlogih še ni objavila, so ju pa že septembra, ko so na inštitutu začeli zbirati podpise, podprle vse koalicijske stranke.

Foto: Tamino Petelinšek/STA

Koalicija bi brezplačno kosilo za osnovnošolce uvedla leta 2027. Tako so določili v amandmaju k predlogu zakona o šolski prehrani, ki ga je na predlog vlade sprejel odbor za izobraževanje, znanost in mladino.

Do uveljavitve brezplačnega kosila pa bi od septembra 2024 brezplačno kosilo omogočili le otrokom iz socialno šibkejših družin, in sicer osnovnošolcem, pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega četrtega dohodkovnega razreda oziroma 516,76 evra. To je dobrih 70 evrov več kot po trenutni ureditvi subvencioniranja kosil, ko so do polne subvencije upravičeni tisti s povprečnim mesečnim dohodkom do 442,94 evra na člana družine.

Do polovične subvencije bi bili po noveli upravičeni otroci iz petega dohodkovnega razreda, to so zdaj družine s povprečnim dohodkom do 652,12 evra.

V inštitutu 8. marec, kjer so oktobra lani v državni zbor vložili predloga sprememb zakonov o šolski prehrani in osnovni šoli, menijo, da bi cenzus morali dvigniti že letos. »Šolsko kosilo je za številne otroke edini topel obrok v dnevu. Trenutni sistem subvencioniranja kosila je neustrezen, saj do toplega obroka niso upravičeni niti vsi otroci iz družin, ki živijo pod pragom tveganja revščine,« so se odzvali na facebooku.

Predlog zakona inštituta so sicer med drugim podprli Slovenska filantropija, konfederacija sindikatov in slovensko društvo pedagogov.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o šolski prehrani bodo poslanci obravnavali na redni seji 26. junija. V inštitutu 8. marec so napovedali, da bodo do seje poskušali prepričati poslance, da bi otrokom, ki živijo pod ali tik nad pragom tveganja revščine, brezplačno kosilo zagotovili že jeseni.

Gregor Pečan, predsednik združenja ravnateljev, podpira odločitev vlade, da brezplačna kosila za zdaj niso namenjena vsem, temveč le otrokom iz ekonomsko bolj ogroženih družin. Kot je pojasnil za Oštro, se strinja tudi z znižanjem cenzusa leta 2024, in ne letos, saj se morajo šolske kuhinje pripraviti na večjo količino kosil.

Dodal je, da bi bilo veliko bolje, da bi sredstva, namenjena brezplačnim kosilom za vse, namenili brezplačnim obveznim vsebinam programa v šoli. »Nekateri učenci ne gredo v gledališče ali na smučarski športni dan, ker si starši tega ne morejo privoščiti.«

Poslanci so z 59 glasovi za in nobenim proti na redni seji potrdili novelo zakona o šolski prehrani.

Sprejeli so amandma, ki ga je predlagal Inštitut 8. marec s podporo 5000 volivcev, določa pa, da so osnovnošolci iz družin, v katerih povprečni mesečni dohodek ne presega zgornje meje četrtega dohodkovnega razreda oziroma 516,76 evra, upravičeni do brezplačnega kosila od septembra letos. Kot smo že poročali, je ta cenzus dobrih 70 evrov višji kot po trenutni ureditvi.

Vsi osnovnošolci bodo skladno z novelo do brezplačnega kosila upravičeni od 1. septembra 2027.